|
Stvar je jasna ,tehnični. Fant živi nekje kjer za silo dobi Krvavec. Vidi ga pravgotovo ne. In vsaka filozofija okrog kakšna antena skoraj odpade . Vsako žongliranje okrog zlaganja in preizkušanja anten-najprej cenejšo,pa če ne gre z njo pa bomo z drugo dražjo in tako naprej- pripelje do tega ,da je vse skupaj metanje živcev in denarja stran. Vsaj 20 anten poznam ,s katerimi bi Krvavec kjerkoli v Sloveniji pač je ,lahko lovili ,ampak zakaj ne bi takoj začeli z najboljšo ,preizkušeno. Vsak ,ki se na antene spozna , pozna antene ,ki sem jih omenil in ve ,da so res kvalitetne in na žalost drage. Monterji in trgovci nabavijo za eno tako anteno celo 4 naše antene.Tu pa matematika odpove. Od predlaganih so morda boljše nekatere kanalne antene ,vendar razlika med "mojo" in specialnimi kanalnimi niso takšne ,da bi na račun tega imel fant antenski sistem boljši kot marsikaka bazna postaja kabelskih postaj.
Glede dimnikov pa je tako ,da v kolikor se fiksirajo antene na posebne nosilce ,tako .da je dimnik vzadej se pravi neke vrste reflektor ali zavesa ni nič zato ,samo paziti je treba ,da saje in mastni dimi klobasnih prekajevalnic sčasoma ne oslabijo lastnosti anten. V "aktivnem " območju sprejemne antene pa ne sme biti nikakršnih ovir,tudi dimnikov ne . To in pa še vrsto zahtev( minimalna oddaljenost med antenami na drogu,ki je različna za posamezen tip antene ,prebodenost antene( antene ,ki se pričvrstijo na drog na sami sredini z objemko ne smejo biti prebodene z večjo dimenzijo droga ,obstajajo posebni redukcijski nosilci , priporočljivo drog do 42 mm). Ne drži vedno trditev ,ki jo zagovarjajo tako literatura kot struka ,da antena višje kot je bolje lovi. 10 cm sprehoda navzdol po vertikali droga včasih več pomaga kot pa 2 m navzgor,sploh če vemo ,da se s podaljšanjem kabla odmika ojačevalnik od antene. Praviloma mora ta biti čim bližje ali kar v anteni sami. Obstajajo ojačevalniki za montažo na drogu,ki pa imajo poleg dobrih prednosti ,tudi slabe karakteristike . Vprašanje odpornosti proti UV ,toploti mrazu in servisiranju. Zimske nevihte so v zadnjih zimah s svojimi razelektritvami skurile marsikako tako napravico ,do katere pa lčastnik ali monterji zaradi snega ,zamrznjenih zlepljenih strešnikov niso mogli ali niso hote
li.
V republici SLO in SFRJ je veljalo ,da če se prav spomnnim ,da se vrh štange ne sme zibati več kot 1/8 dolžine vala najvišje sprejemne frekvence. Zato sidriranje s zajlami ni odveč,sploh na primorskih žal venomer pihljajočih in tresočih tleh.
|
Registriraj se!
Prijava
FAQ
te je treba pa gre. 
