Citiram:
Pa mi je le prišlo čemu bi lahko služila taka ločljivost!
Fuzbalska tekma z eno kamero, ki kaže total celo igrišče, na celi steni dolžine recimo 5m, gledalec pa dirja skipaj z žogo gor in dol.
Pa ne ravno čisto tako, ampak bolj v stilu, kakor bi sedel na stadionu in od tam gledal tekmo. Običajno se tam ravno ne dirja gor in dol, se pa navadno obrača glavo naokrog.
Bi pa ona ideja z dirjanjem utegnila biti uporabna za kakšno novodobno obliko rekreacije. Imaš pred seboj na steni npr. voditeljico aerobike z nekaj pomočnicami v naravni velikosti. :-)
Citiram:
@acasar Kje misliš, da bi prišel v poštev tvoj pogled na SHDTV oddaje. Koga pri fuzbalu briga kaj med streljanjem enajstmetrovke počne nasprotni golman, kdo misliš, da bi rade volje sodeloval v oddaji tipa NLP, kjer bi bil nenehno na očeh gledalcev, tudi ko se dogajanje odvija na mini odru nekaj 10m stran. Sam vidim uporabnost samo za pričaranje ambienta, da statična kamera kaže recimo sončni zahod, gozd + prostorski zvok...
Pa skoraj povsod. Saj si eno od pomembnih stvari že sam omenil - ustvarjanje ambienta. Ampak ne nujno samo samega sebi namen, ampak pri gledanju takorekoč česarkoli naravnega pride prav, če to opazujemo v tistem naravnem ambientu. In kakor se v naravi osredotočimo na glavno dogajanje, okolico pa vidimo bolj tako-tako, bi tudi pri takšni TV bili osredotočeni na glavno dogajanje, ostalo pa videli bolj tako-tako. Seveda pa mora biti gradivo ustrezno pripravljeno, tako da poleg centralnega dogajanja zajame še dovolj okolice. Imeti centralno dogajanje na celi steni pač ni v redu.
Tudi Homer je lepo povedal eno od bistvenih stvari, ki sem jo ves čas imel v mislih, a mi je ni uspelo ubesediti. Pri takšni futuristični TV bo potrebno pozabiti na gledanje v škatlo, katere celotni prostor zajema centralno dogajanje, ambient je pa soba, ali kjerkoli že imamo škatlo, ampak bomo samo še gledali, kakor gledamo pač v sobah, dvoranah, stadionih, gozdovih, planinah, ...
Na misel mi pride še ena vrsta uporabe celostenskega visokoločljivega zaslona. Nekaj, kjer bi načeloma na zaslonu imel sliko po prej opisanem vzorcu, potem pa v manjših izrezih v "navideznih škatlah" posnetke dogajanja iz drugih zornih kotov, približane posnetke, ponovljene posnetke zanimivih trenutkov, kakšne tekstovne podatke o dogajanju in podobno. Problem je seveda upravljanje nečesa takšnega, kjer bi vsak bil režiser svoje video stene. Bo verjetno potrebno izumiti upravljanje z mislimi, ker vse drugo, tudi govorno upravljanje, bi bilo verjetno prepočasno. Je pa to nekaj, še bolj postavljeno v prihodnost.
Aleš